Strokovna žirija
Matej Bonin, rojen leta 1986 v Kopru, je diplomiral iz kompozicije pod mentorstvom prof. Uroša Rojka na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu, kjer je študiral kompozicijo in glasbeno gledališče pod mentorstvom prof. Beata Furrerja. Za študij v tujini je prejel štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani leta 2008 ter na priporočilo dirigenta in skladatelja Petra Eötvösa nagrado Gargonza Arts Award leta 2014. Leta 2015 je s skladbo Cancro (za simfonični orkester) zmagal v kategoriji »under 30« na 62. mednarodnem Rostrumu v Talinu. Leta 2016 je prejel delovno štipendijo Ministrstva za kulturo. Leta 2017 je na »cresc...Biennale für Moderne Musik Frankfurt Rhein Main« v okviru kompozicijskega seminarja, ki ga je organiziral Ensemble Modern, predstavil svoje delo Shimmer II. Septembra 2021 je bila v Kölnski operi premierno uprizorjena kratka opera Lunarium, za katero je Bonin prispeval glasbo.
Med njegovimi najnovejšimi deli so Gimnastika ne/smisla II – za glas in 6 tolkalistov (2021), Eppur si muove IV – koncert za saksofon, tolkala in orkester (2022), Gimnastika ne/smisla III – glasbeno gledališče za pet tolkalistov (2023).
Leta 2025 je bila premierno uprizorjena nova mladinska opera Lisičja Luna, ki temelji na literarnem predlogu istoimenske knjige Maše Ogrizek, z libretom in režijo Ane Pandur, ter odprta glasbena instalacija Gozdna simfonija, ustvarjena v sodelovanju z Dresden Symphoniker in Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorizia 2025, ki se je odprla 7. maja 2025 v obnovljenem parku Rafut na slovensko-italijanski meji.
Njegova dela so bila izvedena na številnih festivalih doma in v tujini (Musica Viva Festival München, Varšavska jesen, Alte Oper Frankfurt, Budapest Music Center, New Directions Festival, Gare du Nord Basel, Cankarjev dom, Slovenski glasbeni dnevi, festival Slowind, New Music Forum itd.).
Redno sodeluje z mednarodno priznanimi solisti in ansambli (Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV, Dresden Symphoniker, Ensemble Modern, Norrbotten NEO, tolkalist Simon Klavžar, harmonikar Luka Juhart, violistka Megumi Kasakawa, rogist Saar Berger, Savasa Trio, Shanghai Sinfonietta, Slowind Ensemble, Divertimento Ensemble in mnogimi drugimi).
Pomemben del njegovega opusa so tudi sodelovanja s koreografi (Ana Pandur, Mirjam Klebel, Irena Tomažin, Tomaž Simatovič) ter plesne predstave, za katere je prispeval glasbo: Islands in the fog (2010), Paradise on stage (2014), Telo glasu (2015), Beli Šum (2022).
Martin Belič je mednarodno priznan slovenski flavtist, čigar umetniški izraz združuje tehnično briljantnost z izrazitim liričnim tonom. Od leta 2007 živi v Münchnu, kjer je namestnik solo flavtista Münchenskih filharmonikov pod vodstvom Lahava Shanija in profesor na Leopold Mozart College of Music Univerze v Augsburgu.
Po maturi na Konservatoriju za glasbo v Mariboru pri prof. Violeti Ozvatič je študij nadaljeval na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Leta 2003 je z odliko diplomiral pri prof. Ireni Grafenauer ter zaključil študij glasbene pedagogike pri prof. Herti Mergl. Leta 2007 je z odliko zaključil še magistrski študij, nato pa se izpopolnjeval na podiplomskem študiju pri prof. Michaelu Martinu Koflerju. Njegov umetniški razvoj so dodatno oblikovali mojstrski tečaji pri priznanih flavtistih, kot so Michael Martin Kofler, Matej Zupan, Janne Thomsen in Eckart Haupt.
Prejel je številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Nemčiji. Leta 2000 je prejel štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in nagrado dr. Romana Klasinca za izjemne glasbene dosežke. Bil je tudi štipendist podjetja SMART-COM, Rotary kluba Ljubljana, fundacije Gallus in fundacije »Live Music Now«, ki jo je ustanovil Yehudi Menuhin. Med njegove največje tekmovalne uspehe sodijo prve nagrade na tekmovanjih TEMSIG, Città di Pietra Ligure, Intermusica Birkfeld in 2. mednarodnem tekmovanju Theobalda Böhma za flavto in alt flavto, kjer danes redno deluje kot predsednik in član žirije. Leta 2023 je postal prvi ambasador fundacije Gallus.
Kot solist in komorni glasbenik je nastopal po vsej Evropi ter sodeloval z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, Zagrebško filharmonijo, Komornim orkestrom Münchenskih filharmonikov, Ansamblom Dissonance, Academia Maestro in drugimi uglednimi zasedbami. Kot gostujoči glasbenik je nastopal tudi s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia, Bavarsko državno opero, Simfoničnima orkestroma SWR in WDR ter Bamberškimi simfoniki.
Njegova diskografija vključuje posnetke Zelenci (2005), Mladi virtuozi 1 (2009), Music from the Fire (2011) in OPUS (2018), ki odražajo njegovo vsestranskost ter predanost širjenju flavtističnega repertoarja.
Pomemben del njegovega delovanja predstavlja tudi pedagoško delo. Med letoma 2010 in 2021 je bil asistent prof. Michaela Martina Koflerja na mednarodnem mojstrskem tečaju v Celovcu, od leta 2012 pa vodi lastni mojstrski tečaj v Slovenski Bistrici. Kot gostujoči profesor redno poučuje na mojstrskih tečajih po Evropi in Aziji ter od leta 2016 sodeluje z Glasbenim združenjem Zgornje in Spodnje Bavarske (MON).
S skoraj dvema desetletjema mednarodne koncertne in pedagoške kariere Martin Belič s svojo predanostjo, umetniško integriteto in prepoznavnim zvokom pomembno soustvarja sodobno flavtistično sceno.
Matic Kuder (1994) je svojo glasbeno pot začel pod mentorstvom strica Petra Kudra. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Dušanu Sodji, nato pa študij klarineta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij je zaključil na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu v razredu prof. Geralda Pachingerja.
Med letoma 2017 in 2021 je bil solo klarinetist Nürnberških simfonikov, decembra 2021 pa je prevzel mesto es-klarinetista v orkestru Berlinskih filharmonikov.
Bil je član priznanega Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja ter sodeluje z uglednimi mednarodnimi orkestri in ansambli, med njimi Concertgebouw Orchestra Amsterdam, hr-Sinfonieorchester Frankfurt, Ensemble Mini, Spira Mirabilis, Orchestra Leonore, Orkester Slovenske filharmonije in Mainfranken Theater Würzburg.
Kot komorni glasbenik redno sodeluje z vrhunskimi umetniki, med njimi z Matejem Bekavcem, Sergiom Azzolinijem ter člani Dunajskih filharmonikov, Berlinskih filharmonikov in Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama.
Kot solist je nastopil z Nürnberškimi simfoniki, Orkestrom Euphony, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfoničnim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana.
Izpopolnjeval se je pri številnih priznanih klarinetistih, med katerimi so François Benda, Wenzel Fuchs, Mate Bekavac, Harri Mäki, Paolo Beltramini in Michel Lethiec.
Daniel Gauthier je študiral na Konservatoriju za glasbo v Montrealu (Kanada) in na Konservatoriju v Bordeauxu (Francija), nato pa študij zaključil na Univerzi v Montrealu, kjer je pridobil doktorat.
Pri štiriindvajsetih letih je postal prvi saksofonist, ki je prejel veliko nagrado v mednarodni kategoriji »Stepping Stone« na Kanadskem glasbenem tekmovanju. Poleg tega je bil nagrajenec Mednarodnega glasbenega tekmovanja v Anconi v Italiji.
Kot koncertni umetnik je nastopal po vsem svetu, med drugim v Washingtonu, Newportu, Seulu, Tokiu, Osaki, Buenos Airesu, Parizu, Münchnu, Berlinu, Hamburgu, Veroni, Rimu, Torinu, Madridu, Atenah, Ljubljani, Istanbulu, Amsterdamu, Moskvi, Sankt Peterburgu, Talinu, Sydneyju, Melbournu, Perthu in Salzburgu.
Vodil je mojstrske tečaje v najpomembnejših evropskih glasbenih središčih ter sodeloval kot član žirij na številnih vodilnih mednarodnih tekmovanjih za saksofon.
Leta 1997 je bil imenovan za profesorja saksofona na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu (Nemčija), leta 2003 pa je prevzel profesorsko mesto na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu. Njegovi nekdanji študenti danes poučujejo na uglednih glasbenih akademijah in konservatorijih v Münchnu, Hamburgu, Lübecku, Berlinu, Stuttgartu, Essnu, Helsinkih, Bruslju in drugod.
Dvakrat je bil izvoljen za člana Mednarodnega saksofonskega odbora (International Saxophone Committee), in sicer leta 2000 in ponovno leta 2006.
Kot solist je nastopil z vrsto uglednih orkestrov, med njimi z Beethovenovim orkestrom Bonn, Staatskapelle Weimar, Simfoničnim orkestrom Radia Stuttgart, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orchestre Métropolitain de Montréal, Jenskim filharmoničnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom Aachen, Sinfonietto Köln, Radijskim orkestrom WDR Köln, Filharmoničnim orkestrom Südwestfalen, Komornim orkestrom Folkwang Essen ter Württemberškim komornim orkestrom Heilbronn.
V zadnjih dvajsetih letih je dosegel posebno odmevne uspehe s komornim ansamblom Alliage Quintett, s katerim je večkrat nastopil na pomembnih evropskih televizijskih programih.
Ansambel je posnel pet zgoščenk za založbo Sony Classical ter številne druge za založbe MDG, Hyperion in Prospero. Med njihovimi umetniškimi sodelavci so bili Sabine Meyer, Alban Gerhardt, Simone Kermes, József Lendvay in Daniel Behle.
Daniel Gauthier je trikrat prejel prestižno nemško nagrado Echo Klassik: z ansamblom Alliage Quintett leta 2005 za album Una voce poco fa, leta 2014 za album Dancing Paris ter kot solist leta 2006 za album Spirito Latino.
Cristina Monticoli je svojo glasbeno pot začela pri štirih letih z učenjem klavirja. Prav skozi študij klavirja je razvila globoko zanimanje za opero in sanjala o tem, da bi postala operna pevka.
Pri trinajstih letih pa je odkrila svojo strast do oboe. Očaral jo je njen zvenu podoben človeškemu glasu, zato je v tem instrumentu našla najprimernejši način za izražanje čustev in osebne umetniške izpovedi. Le nekaj mesecev pozneje je bila sprejeta na Konservatorij v svojem rodnem Vidmu (Udine).
Leta 2002 je z odliko diplomirala na Konservatoriju v Vidmu pri profesorju Paolu Pellarinu. Nato je na isti ustanovi zaključila še magistrski študij oboe in diplomirala z najvišjo oceno 110/110 cum laude.
Od leta 1999 se je izpopolnjevala pri Luci Vignaliju, prvem oboistu rimske opere Teatro dell’Opera di Roma. Udeleževala se je tudi mojstrskih tečajev pri uglednih glasbenikih, kot so Albrecht Mayer, Nicholas Daniel, Stefano Rava in Sergio Azzolini, ter sodelovala z mednarodno priznanimi pihalnimi ansambli, med njimi Quintetto Bibiena (Italija) in Slowind (Slovenija).
Leta 2004 je kot članica pihalnega kvinteta Kalamos osvojila absolutno prvo nagrado na državnem tekmovanju za pihala Città di Grosseto.
Kot solistka je nastopila s številnimi orkestri in ansambli, med njimi z Malmöjskim simfoničnim orkestrom (MSO), Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orchestra del Festival Pianistico Internazionale, Solisti in Villa, Orkestrom San Marco iz Pordenona, ansamblom Gruppo Strumentale Veneto »Malipiero« ter beneško Accademio Vivaldiana.
Novembra 2015 je v koncertni dvorani Malmö Live izvedla krstno izvedbo dela Magic Allusions, Concertina za oboo in orkester, ki ga je zanjo napisal švedski skladatelj Albert Schnelzer.
Redno sodeluje z vodilnimi evropskimi orkestri in opernimi hišami, med njimi s Teatro dell’Opera di Roma, Teatro La Fenice v Benetkah, Oslo Philharmonic Orchestra, Norwegian Chamber Orchestra, Bergen Philharmonic Orchestra, Teatro Massimo di Palermo, Teatro Comunale di Bologna, Teatro Lirico Giuseppe Verdi di Trieste, Orchestra Sinfonica di Milano »La Verdi«, I Virtuosi Italiani, Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, Kraljevim danskim orkestrom, Copenhagen Phil, Helsingborškim simfoničnim orkestrom in Festival Strings Lucerne.
Nastopala je pod vodstvom uglednih dirigentov, kot so Daniele Gatti, Riccardo Muti, Marc Soustrot, Vassily Sinaisky, Pinchas Steinberg, Omer Meir Wellber, Bruno Campanella, Mario Venzago, Gianluigi Gelmetti, Will Humburg, Stefan Anton Reck, Ha-na Chang, Vladimir Fedosejev, Xian Zhang, Carl St. Clair, Hansjörg Schellenberger, Wayne Marshall, David Coleman, Ivor Bolton, John Axelrod in številni drugi.
Njene posnetke so izdale založbe Decca, Naxos, Brilliant Classics, RAI, AudioTime in Artemia.
Leta 2012 je uspešno opravila avdicijo za mesto prve oboistke Malmöjskega simfoničnega orkestra, kjer je delovala do leta 2020. V tem obdobju je poučevala tudi oboo na Glasbeni akademiji v Malmöju, ki deluje v okviru Univerze v Lundu.
Od leta 2022 je prva oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Fagotist Paolo Calligars je rojen v Italiji, kjer je tudi odrastel in si pridobil splošno in glasbeno izobrazbo. Šolal se je pri V. Menghiniju, O. Danziju, S. Canutiju in M. Costantiniju. Leta 1992 je prišel v Slovenijo in sprva delal kot fagotist pri Simfoničnem orkestru RTV in pet let kasneje pri Orkestru Slovenske filharmonije. Je član pihalnega kvinteta Slowind, sodeloval je tudi z raznimi ansambli, kot so: Komorni orkester iz Padove, Komorni orkester iz Mantove, Kamerata Bern, Komorni orkester iz Lozane in drugi. Bil je docent za fagot in komorno glasbo na Glasbenem konservatoriju v Celovcu in v Udinah, uči pa tudi na raznih mednarodnih glasbenih tečajih v tujini in na Glasbenem centru Edgar Willems v Ljubljani, kjer se posveča najmlajšim fagotistom.
Flavtistka Una Košir je magistrski študij kljunaste flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Mateji Bajt, za magistrski koncert pa prejela diplomo s posebno pohvalo summa cum laude. Izpopolnjevala se je na seminarjih za kljunasto flavto in komorno igro pri priznanih profesorjih ter prejela več najvišjih priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Kot članica in solistka je večkrat sodelovala z Orkestrom Slovenske filharmonije, nastopa s priznanimi slovenskimi ansambli za staro glasbo, dejavna pa je tudi na področju izvajanja sodobne glasbe.
Leta 2014 je na mednarodnem kongresu v Rimu pridobila pedagoško diplomo Willems. Kot prva učenka, ki je na Glasbenem centru Edgar Willems postala učiteljica, z velikim veseljem poučuje najmlajše v programu glasbenega uvajanja, starejše učence pa solfeggio in kljunasto flavto. Njeni učenci dosegajo vidne uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih iz kljunaste flavte, komorne igre in solfeggia. Leta 2025 je pridobila še didaktično diplomo Willems in se s poglobljenim poznavanjem Willemsovih pedagoških načel posveča tudi izobraževanju učiteljev.
Jürgen Bruns je umetniški vodja in šefdirigent Kammersymphonie Berlin ter šefdirigent in glasbeni direktor Preußisches Kammerorchester. Od leta 2025 skupaj s svojo ženo Tatjano Blome opravlja tudi funkcijo umetniškega vodje festivala Putbus Festspiele.
Po več letih delovanja kot šefdirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija (KOS Ljubljana) in intenzivnem ukvarjanju s sodobno glasbo je danes eden najbolj iskanih dirigentov v Evropi in Aziji.
Njegove koncerte redno prenašajo radijske in televizijske postaje. V zadnjem desetletju je bilo predvajanih več kot 40 neposrednih prenosov koncertov in portretnih oddaj na postajah, kot so D'Kultur, rbb, NDR, MDR, Ö1, Radio Slovenija, Poljski radio, Radio Bleu, TRT, japonski radio in televizija ter korejski radio.
Diskografija Jürgena Brunsa je izjemno raznolika. Kot nemškemu dirigentu so mu še posebej pri srcu snemanja del nekoč prepovedanih oziroma zapostavljenih skladateljev, ekspresionizma in klasične moderne. Doslej je izšlo skoraj 30 zgoščenk pri založbah, kot so DGG, Capriccio, Naxos, Sony, EDA in Hänssler.
Koncertni formati in programi, ki jih oblikuje, poslušalcem ponujajo posebno, svežo in poglobljeno glasbeno izkušnjo. Veliko pozornosti namenja tudi delu z mladimi glasbeniki ter različnim izobraževalnim projektom.
V zadnjih letih je dirigiral več kot 80 krstnim izvedbam novih del, njegove interpretacije klasičnega in romantičnega repertoarja pa uživajo visoko priznanje. Mednarodno prepoznavnost si je pridobil predvsem z izvedbami in posnetki ponovno odkritih del klasične moderne, ekspresionizma in nekoč prepovedane glasbe. To poslanstvo mu kot nemškemu dirigentu predstavlja posebno osebno vrednoto.
Večkrat je prejel Siemensovo štipendijo za perspektivne umetnike ter nagrado »Förderpreis Musik« Glasbene akademije Rheinsberg in zvezne dežele Brandenburg. Za interpretacije del Leoša Janáčka ga je nagradila organizacija IMFC.
Že kot otrok se je učil igranja več instrumentov in pri devetih letih prvič nastopil kot solist z orkestrom. Kasneje je študiral violino na Visoki šoli za glasbo Hanns Eisler v Berlinu, kjer je leta 1988 postal član Konzerthausorchester Berlin. Sočasno je pri Rolfu Reuterju začel študij dirigiranja v Berlinu ter se dodatno izpopolnjeval pri Gilbertu Vargi v Firencah, Charlesu Brucku v Parizu in med letoma 1991 in 1992 na Pierre Monteux School v Mainu (ZDA). Leta 1991 je zapustil orkester Konzerthaus Berlin, da bi se v celoti posvetil dirigiranju.
Istega leta je ustanovil Kammersymphonie Berlin, ki danes sodi med najuglednejše nemške komorne orkestre.
Pogosto je sodeloval z uglednimi gledališkimi režiserji, med njimi s Petrom Zadkom, s katerim ga je povezovalo dolgoletno tesno sodelovanje, ter z igralci, kot so Dieter Mann, Eberhard Esche, Martina Gedeck in Corinna Harfouch.
Jürgen Bruns je reden gost številnih mednarodnih festivalov, med drugim Festival International de Musique Sion, Kurt-Weill-Fest Dessau, Usedomer Musikfestival, Dresdner Musikfestspiele, Kanazawa Spring Festival, Carinthischer Sommer, Turkcell Platinum Istanbul Night Flight in Ravello Festival.