V diplomskem delu je opisana zgodovina od prvih začetkov in razvoja baletne šole v Mariboru. Predstavljene so baletne predstave, ki jih je baletna šola v Mariboru izvedla.

V diplomskem delu so predstavljene najpogostejše poškodbe, povezane s profesionalnim plesom ter vzroki zanje. Predstavljeni so pristopi, ki prispevajo k rehabilitaciji poškodb.

V diplomskem delu so pobližje predstavljena baletna tekmovanja, ki so nedvomno močno vplivala na razvoj in prepoznavnost baletne umetnosti v Sloveniji. Predstavljena so prva tuja baletna tekmovanja, pobuda za prvo slovensko baletno tekmovanje, pregled skozi vseh devet dosedanjih baletnih tekmovanj z rezultati. Prav tako so opisana aktualna pravila baletnih tekmovanj pa tudi oseben pogled avtorice dela na slovenska baletna tekmovanja.

V diplomskem delu je avtorica želela zajeti problematiko vpliva družine na motivacijo otroka in odgovoriti na vprašanja, ki so povezana z vzroki za odločitev za vpis na baletno šolo, družinskimi vplivi, povezanimi z navedeno odločitvijo ter dejavniki, ki pripomorejo, da učenec uspešno zaključi baletno šolanje.

V diplomskem delu poskušam najti in analizirati povezave med barvo, svetlobo in odrom. Pri obravnavi barve se osredotočam na njen fizikalni, likovni in simbolični vidik. V okviru likovnega vidika barve izpostavljam barvni krog, dimenzije barv, barvne učinke, dejavnike, kontraste in prostorskost. Tako kot barva je tudi svetloba prisotna v vsakodnevnem življenju. Svetloba v naravi in pa umetna svetloba imata pod različnimi pogoji na ljudi različne učinke. Kakšne so zakonitosti in značilnosti odra? Osvetlitev odra je zelo širok pojem, ki združuje luči, sence, kostume, sceno, nastopajoče, gledalce ... V zadnjem poglavju prilagam nekaj fotografij z različnih baletnih predstav. Analiziram in opišem prisotnost barve, svetlobe ter simboliko.

Diplomska naloga je zapis Legatove metode poučevanja klasičnega baleta, ki jo je s svojim baletnim ustvarjanjem nadaljevala Dana Renčelj, ustanoviteljica Internacionalne baletne šole Bled. V prvem delu diplomske naloge je predstavljena njena življenjska in ustvarjalna pot, medtem ko so v drugem delu osvetljena teoretska vprašanja o umetnosti, plesni umetnosti, njenem nastanku in koreografskem prostoru. Danino ustvarjanje v Internacionalni baletni šoli Bled predstavlja zadnjo fazo njenega ustvarjanja in s tem manifestacijo njenih življenjskih izkušenj.

Republika Slovenija je v letih 2003 in 2004 začela uvajati nov sistem osnovnega izobraževanja baleta. Pouk baleta ostaja v okviru glasbenih šol in je razdeljen na dve zahtevnostni stopnji: osnovni program in obsežnejši in zahtevnejši program. Pomanjkanje celovitega pregleda nad predpisi, ki obravnavajo osnovni program, dodatni pouk ter obsežnejši in zahtevnejši program, je porodilo željo na enem mestu opisati razmere, ki pogojujejo današnje osnovno baletno izobraževanje. V tej diplomski nalogi so predstavljeni zakonski predpisi, primerjava vsebin zahtevnostnih stopenj, možnosti pridobitve dodatnega pouka in zahteve dodatnega pouka, ter raziskava o pouku baleta na glasbenih šolah.

Naloga se ukvarja z iskanjem najprimernejše vloge ucitelja pri poucevanju plesa v baletni dvorani.
Avtorica naloge izhaja iz splošne pedagoške teorije ter na podlagi deskriptivne in komparativne
metode proucuje modele vzgoje, prisotne pri pouku baleta. Za preseganje slabosti razlicnih
vzgojnih pristopov pri pouku baleta, avtorica vpelje drugacno pojmovanje avtoritete, ki na novo
vzpostavlja odnos med uciteljem in ucencem. Na tej osnovi poišce baletne avtorje (Fonteyn 1980;
Neubauer 1998; Buckroyd 2004; Foster 2010 idr.) in izpostavi primere baletne prakse, ki se ji zdijo
najprimernejši v zasledovanju cilja, ki poleg dobrega baletnega plesalca vkljucuje tudi zrelega,
odgovornega, kriticnega, samostojnega in ustvarjalnega posameznika.

Ples je lasten vsem ljudem po svetu v celotni zgodovini, od davnine do današnjih dni. Razvijati se je zacel že v prazgodovini. Plesanje prazgodovinskih ljudstev je bilo usmerjeno v posnemanje bojnih in živalskih plesov, kasneje so ga v obliki ritualov uporabljali v obredne namene. Tudi v antičnem obdobju je imelo pomembno vlogo pri plesni umetnosti čaščenje bogov. V zgodnjem srednjem veku je ples Cerkev skušala izkoreniniti. V obdobju renesanse ples izgubi obredno vlogo, postane umetnost, pojavi se poklic plesnega učitelja. V tem obdobju nastanejo prve plesne predstave z imenom balet in od tu dalje se ples pricne razvijati kot profesionalna dejavnost. Tudi verovanje je že od prazgodovine del človeškega bivanja. Doživljanje vere, čaščenje bogov, so ljudje izražali tudi skozi ples in tako sta bila ples in vera močno povezana. S postopnim družbenim razslojevanjem skozi zgodovino pa se je pričel proces ločevanja med njima. Na naših tleh so prve plesne uprizoritve nastale s cerkvenimi igrami proti koncu 16. stoletja. Baletna dela z religiozno vsebino so se pojavila v devetnajstem stoletju. Izražanje religije skozi ples oziroma odnos med plesom in religijo pa je snov, ki še danes privlači umetniške ustvarjalce različnih področij.

Korenine klasičnega baleta segajo v renesančno Italijo. Pomembnejše mesto pa dobi balet v času baroka in francoskega kralja Ludvika XVI. z ustanovitvijo akademije plesa s sistematično ureditvijo baletnih korakov ter metode poučevanja. Balet je pridobil zaupanje in veljavo ter se razširil po vsem svetu. To je vplivalo na razvoj baletnega šolanja in nastanek različnih baletnih šol. Baletna tehnika daje možnost osnov za druga plesna šolanja. Klasični balet ohranja svoje osnovne principe in hkrati sledi sodobnim smernicam razvoja, zato je vedno znova zanimiv za sodobnega človeka. Video oblika predstavitve omogoča lažje in jasnejše razumevanje učenja, poučevanja in poznavanja baletne umetnosti.

Celotno besedilo diplomskega dela je na voljo v knjižnici in video obliki.

Pri baletu smo preveč pozorni na razvijanje telesne spretnosti in baletne tehnike, manj pa na duševni razvoj plesalca. Za kakovostno in uspešno nastopanje oziroma plesanje je pomemben najvišji osebni nivo pripravljenosti. Dosežemo ga lahko le, kadar telesnemu urjenju dodamo tudi duševno pripravo. Ta se mora vzpostaviti že med šolanjem, zato je vloga učitelja v baletni dvorani zelo pomembna, saj oblikuje učenčevo samopodobo, ki vpliva na uspešno poklicno pot. Razumevanje psihologije nam pomaga razumeti povezanost in vzajemno delovanje telesnega in duševnega, daje odgovore, kako in zakaj nastanejo težave, ter ponudi možnost poiskati rešitve.

Baletni plesalci svojemu telesu pogosto nalagamo izjemno težko delo, čeprav telo na takšne napore, s katerimi se sreča na baletnih treningih, ni ustrezno pripravljeno. Plesalčevo telo mora biti dovolj močno, gibljivo, hitro, skoordinirano in vzdržljivo, da lahko dobro izvaja elemente tehnike klasičnega baleta. Poleg tega mora biti baletni plesalec muzikalen in precizen ter imeti mora veliko željo in ljubezen do plesa ter veliko izrazno moč. Vse te sposobnosti je treba razvijati pri učencih že v prvih letih baletnega izobraževanja. Človeško telo je v tem zgodnjem obdobju še dovolj odprto za sprejemanje novih znanj in telesnih sposobnosti, ki postanejo osnova za gibanje plesalca. Plesalčevo telo moramo pravočasno in ustrezno pripraviti na izvajanje zahtevnejših elementov tehnike klasičnega baleta, ki jih izvajamo pozneje pri pouku baleta, saj se tako izognemo številnim nepotrebnim poškodbam, ki se zgodijo zaradi neustrezne telesne pripravljenosti plesalcev.